Pri pripravi IP-ja za otroka z disleksijo imam vsakič težave pri zastavljanju ciljev oz. si želim to področje pri svojem delu izboljšati. Ali mi lahko svetujete, ali morda obstaja kakšen nabor dobro oblikovanih ciljev, ki so najbolj priporočljivi pri delu z dislektiki? Zavedam se, da so otroci različni, vendar me zanima, ali lahko kje najdem te stvari za "tipični" profil disleksije?

Na to vprašanje je težko dati odgovor.

Cilji v IP-ju se namreč oblikujejo glede na profil močnih in šibkih področij otroka, njegovo starost oziroma razred, ki ga obiskuje, nivo razvitosti veščin branja in pisanja. Cilji naj ne bodo preveč splošni, saj jih splošne cilje težko evalvirati oziroma so težko merljivi.

Napake, ki so na splošno značilne za otroke z disleksijo, so nekakšen vodnik pri prepoznavanju motnje, vendar niti dva otroka z disleksijo nista enaka. Zato splošni cilji ali nekakšni modeli ciljev ne obstajajo.

Primer postavljenega cilja, pri katerem lahko merimo napredek:

Ugotovitev: Učenec v eni minuti po nareku zapiše 64 črk in pri tem naredi 3 napake:

- ne upošteva velike začetnice na začetku povedi,

- izpusti eno črko (izpusti r v besedi vrata),

- in zamenja eno črko (namesto jaz zapiše jas).

Cilj: Učenec ob koncu šolskega leta v eni minuti po nareku zapiše 90 črk in pri tem ne naredi nobene napake.

Tako postavljen cilj podrazumeva tudi načine, kako bomo to dosegli, npr. vaje za izboljšanje grafomotorike, vaje avtomatiziranega zapisa črk in vezave, vaje za izboljšanje fonoloških veščin, analiza in vaje v zaznavanju in odpravljanju napak pri pisanju, specifičnih za tega otroka.

Drugi primer cilja v individualiziranem programu:

Ugotovitev: Učenec razume pomen samostojno prebrane krajše povedi, ne razume pa samostojno prebranega kratkega besedila (npr. dolgega pet povedi), v katerem so besede srednje dolžine in težavnosti.

Cilj: Učenec ob koncu šolskega leta razume samostojno prebrano kratko besedilo (npr. dolgo 5 povedi), v katerem so besede srednje dolžne in težavnosti.

Ta cilj dosežemo denimo z izboljšanjem bralne tehnike in sistematičnim delom na bralnem razumevanju. Določimo tudi načine, kako bomo preverili bralno razumevanje, npr. s pomočjo vprašanj ali kratko obnovo prebranega besedila.

Tretji primer cilja v individualiziranem programu:

Ugotovitev: Učenec pri branju zamenjuje črki b in d v polovici prebranih besed.

Če otrok črki b in d posamič dobro razlikuje, je cilj lahko: Učenec ob koncu šolskega leta ne zamenjuje črk v krajšem, samostojno prebranem besedilu.

Če otrok črki b in d sploh ne razlikuje, je cilj morda: Učenec ob koncu šolskega leta razlikuje črki b in d posamič, v zlogih, v samostojno prebranih posameznih besedah s pomenom in v besedah brez pomena ter v samostojno prebrani povedi. Morda se doda še strategija, s katero si pomaga, npr. pri čemer si pomaga s predhodnim barvnim označevanjem kritičnih črk.