Zavedanje, da ima otrok s hiperleksijo jezikovne težave ali motnje, naravno vodi v odločitev, da poleg logopedske obravnave potrebuje spodbude za razvoj jezika, še posebej slušnega razumevanja. Pomembno je, da otrok razvije dobro razumevanje govorjenega jezika, saj je to podlaga za razumevanje pisnega jezika. Katere jezikovne veščine spodbujamo pri otroku ...

Opredelitev hiperleksije in diagnostikaBranje je veščina, ki se je povprečen otrok začne učiti med petim in šestim letom starosti, torej ob vstopu v šolo. Otrok naj bi se vzporedno učil tehnike branja, ki mu omogoča razbrati besede iz zapisanih ali natisnjenih črk, in razumevanja tega, kar je prebral. Pa ...

StranskostOtrok v prvih letih življenja preko manipulacije s predmeti preizkuša uspešnost obvladovanja materialnega sveta z levo in desno roko povsem enakovredno. Sčasoma začne za neko opravilo, npr. risanje, hranjenje, vedno bolj dosledno uporabljati isto roko. Ta doslednost postane bolj izrazita okrog četrtega leta starosti.Stranskost (lateralizacija) je splošna prednost ...

Motorični razvoj je neprekinjen, vseživljenjski proces, v toku katerega dozorevajo in se razvijajo človekove funkcionalne zmožnosti za obvladovanje gibanja in življenja. Pod pojmom zgodnji motorični razvoj razumemo razvoj otrokovih kosti, mišic in njegovo sposobnost obvladovanja telesa v prostoru. Značilno ga delimo na razvoj: grobe in fine motorike. Groba motorika vključuje ...

Grafomotorika je sposobnost in spretnost pisanja (oblikovanja črk, števil in drugih pisnih znamenj) ter je del splošne motorike. Del grafomotorike je tudi pisanje, ki je nadzorovano, hoteno gibanje. Pri pisanju obvladujemo obliko in velikost črk v predvidenem prostoru, natančneje v črtovju. Kako držimo in uporabljamo pisalo ter kako zapisujemo ali ...

Splošno o grafomotoriki Pisanje vključuje jezikovni, pravopisni in grafomotorični vidik. Grafomotorika se začne razvijati veliko pred razvojem pisanja, od trenutka, ko otrok prime pisalo in potegne prve črte. Njen razvoj je povezanim s splošnim motoričnim in zaznavnim razvojem, predvsem pa z razvojem fine motorike. Je del splošne motorike. V ožjem ...

V skupino bralno-napisovalnih težav sodijo disleksija (specifična motnja branja), disgrafija (specifična motnja pisanja) in disortografija (specifična motnja pisanja na področju pravopisa). Ker se specifične motnje branja, pisanja in pravopisa pogosto pojavljajo sočasno, bomo opisali tipična odstopanja in znake. Pomembno je razumeti, da se pri vsakem od učencev s specifičnimi motnjami ...

»Primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU) se med šolanjem manifestirajo na različne načine in prizadenejo mnoge vidike posameznikovega življenja (šolanje ali delo, življenjski ritem ter odnose v družinskem in širšem socialnem okolju). Nekateri učenci imajo več primanjkljajev, ki se med sabo prekrivajo; pri drugih pa so primanjkljaji izrazito izolirani in ...

Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebamiIzdal Zavod RS za šolstvo 2015 (druga izdaja) kot elektronski vir na spletnem naslovu: http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdfKRITERIJE JE PRIPRAVILA STROKOVNA SKUPINA v sestavi:docentka, dr. Lidija Magajna, univ. dipl. psih.; Pedagoška fakulteta Ljubljana in Svetovalni center za ...