Primeri dobre prakse

11. 2. 2020 | Avtor: Tatjana Murn

Primeri dobre prakse

Kot primer dobre prakse navajam procese ob vključevanju velikega števila slepih oz. slabovidnih otrok v oddelke rednih vrtcev in šol v zadnjih nekaj letih. Glede uvajanja integracijskih procesov smo povsem primerljivi z državami Zahodne Evrope, zaostajamo pa s sprejetjem zakonskih predpisov in zagotavljanjem vsestranskih pogojev za ustvarjanje inkluzivnih pogojev. Večina slepih in slabovidnih otrok je vključena v sistem rednega šolanja, kar pomeni, da smo naredili velik korak k deinstitucional- izaciji vzgoje in izobraževanja ter zmanjšali segregirane oblike šolanja slepih in slabovidnih na minimum. V šolskem letu 2008/2009 je bilo tako v Zavodu le še 39 slepih in slabovidnih otrok, v rednih šolah pa 96. Proces zahteva načrtno in strokovno pripravo inkluzivnega okolja, česar šole ne zmorejo brez podpore strokovnega in svetovalnega centra. Ob vključitvi slepega ali slabovidnega otroka v vrtec ali šolo je treba zagotoviti ustrezne pogoje, usposobiti otroka, pripraviti okolje, omogočiti Izobraževanje učiteljev, svetovati strokovnim delavcem in staršem … Za učinkovitejše uveljavljanje procesov inkluzivnega vključevanja slepih in slabovidnih posameznikov v družbo ter za njihov vsestranski in vseživljenjski razvoj je Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana pripravil med leti 2007 in 2010 strateške dokumente za ustanovitev nacionalnega Centra za pomoč slepim in slabovidnim, kakršnega ima večina evropskih držav. Jeseni leta 2010 je s sklepom ministra za šolstvo in šport začel v okviru Zavoda poskusno delovati center za zagotavljanje pomoči na področju inkluzivnega izobraževanja slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov.

Aktivnosti Zavoda v času poskusnega delovanja Centra za zagotavljanja pomoči so:

  • celostna zgodnja obravnava otrok in podpora njihovim družinam (tiflopedagoška in psihosocialna), ki širi strokovno obravnavo otrok na zgodnje razvojno obdobje,

  • izvedba seminarjev, tečajev in izobraževanj za vzgojitelje, učitelje, starše,

  • priprava ,izdelava in izposoja pripomočkov, priprava gradiv v brajici,

  • konzultacije, hospitacije za vzgojitelje, učitelje, svetovalne dejavnosti,

  • svetovanje ter pomoč pri zagotavljanju in uporabi prilagojenih pripomočkov,

  • posamezne tečajne oblike dela z učenci, dijaki,

  • izvajanje treningov specialnih znanj glede na potrebe posameznega otroka,

  • tematske delavnice s specialnopedagoškimi in socializacijskimi vsebinami,

  • tematske delavnice in razredne ure za sošolce slepih oz. slabovidnih,

  • skupne šole v naravi, izvedba prilagojenih oblik izvajanja športnih aktivnosti, tabori slepih in slabovidnih, gorniške ture,

  • Izobraževanje in usposabljanje delavcev centra za inkluzivno vzgojo in Izobraževanje,

  • oblikovanje programov ozaveščanja ter informiranja javnosti o posebnih potrebah slepih in slabovidnih.

Z delovanjem Centra za pomoč slepim in slabovidnim bi bili tako ustvarjeni pogoji za celostno obravnavo slepih in slabovidnih otrok, mladostnikov ter kasneje tudi odraslih oslepelih oseb v naši državi. Praktično to pomeni, da lahko s podporo različnim ciljnim skupinam otrok, staršev, učiteljev, javnosti … Center zagotavlja pogoje za inkluzijo slepih in slabovidnih otrok ter zagotavlja opremo in pripomočke.

Nazaj