Skupine otrok s posebnimi potrebami

11. 2. 2020 | Avtor: dr. Natalija Vovk Ornik

Prva novost, ki jo je uvedel ZUOPP-1, se nanaša na številčnost skupine otrok s posebnimi potrebami, saj se je kot samostojna skupina dodala skupina otrok z avtističnimi motnjami. Tako ločimo sedaj v Sloveniji deset skupin otrok s posebnimi potrebami. To pomeni, da se bo dosedanja praksa umeščanja otrok z avtističnimi motnjami v skupino dolgotrajno bolnih otrok spremenila, saj se bodo lahko na podlagi strokovnih Kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnim potrebami (v nadaljevanju Kriteriji) otroci ob usmerjanju umeščali v skupino otrok z avtističnimi motnjami. ZUOPP-1 tako opredeljuje naslednje skupine otrok s posebnimi potrebami, ki so v Kriterijih opredeljene v posameznih poglavjih, in sicer:

I. Otroci z motnjami v duševnem razvoju

II. Slepi in slabovidni otroci oz. otroci z okvaro vidne funkcije

III. Gluhi in naglušni otroci

IV. Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami

V. Gibalno ovirani otroci

VI. Dolgotrajno bolni otroci

VII. Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja

VIII. Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami

IX. Otroci z avtističnimi motnjami

X. Otroci z več motnjami

Kriteriji vsake od skupin otrok s posebnimi potrebami so posodobljeni in poskušajo slediti novejšim dognanjem stroke. Pri vseh skupinah otrok s posebnimi potrebami se je poskušalo slediti kontinuumu težav in s kriteriji zajeti tiste skupine otrok, ki potrebujejo v času vzgoje in izobraževanja usmeritev v najprimernejši program v skladu z ZUOPP-1. V nadaljevanju navajam le nekaj bistvenih sprememb, ki so pri nekaterih skupinah otrok s posebnimi potrebami. Poleg skupine slepih in slabovidnih otrok kriteriji dodatno opredeljujejo še skupino otrok z okvaro vidne funkcije. Pri otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja je pripravljena dodatna obširna strokovna razlaga kriterijev. Prav tako velja za skupino otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, kjer so posebej izpostavljeni kriteriji, po katerih ne moremo umeščati otrok v to skupino. Pri dolgotrajno bolnih otrocih je poudarjeno, da »diagnoza sama po sebi ni zadostno merilo, da ima otrok posebne vzgojno-izobraževalne potrebe in da zato posledično potrebuje usmeritev«. Čustvene in vedenjske Motnje ter Motnje v socialni integraciji se glede na Kriterije izražajo v treh skupinah, in sicer kot čustvene Motnje, vedenjske Motnje ter kombinacija obeh – čustvene in vedenjske Motnje. Za otroke z avtističnimi motnjami je v Kriterijih opredeljeno, da izkazujejo primanjkljaje, ovire oz. Motnje na področjih socialne komunikacije in integracije ter vedenja, interesov in aktivnosti. Glede na stopnjo izraženosti primanjkljajev, ovir oz. motenj ločimo otroke z avtističnimi motnjami, ki imajo lažji, zmerni ali težji primanjkljaj v socialni komunikaciji in socialni interakciji.

Nazaj