Od 4 do 10 odstotkov otrok v naših šolah ima večje težave na področju pozornosti, je hiperaktivnih in v reagiranju pogosto impulzivnih. Če se nekateri znaki pojavljajo že v predšolskem obdobju, pred sedmim letom starosti, govorimo o razvojni motnji. V tem obdobju izstopata hiperaktivnost in impulzivnost pred motnjo pozornosti.

Čeprav nekateri avtorji še zmeraj menijo, da gre pri motnji pozornosti s hiperaktivnostjo za enostavno vedenjsko motnjo, Brown (2007) opozarja, da gre za kompleksen sindrom, ki zajema tako kognitivno delovanje možganov kot motnje izvršilnih funkcij (težave z organizacijo in začetkom reševanja nalog, distraktibilnost (trenutno motena pozornost zaradi nepomembnega dražljaja), problem v hitrosti procesiranja informacij, problem neposrednega pomnjenja oz. delovnega spomina, slabša motivacija za učno delo, togost pri reševanju čustvenih težav). Tudi Knousejeva (2005) in Mares (2007) poudarjata veliko stopnjo povezanosti med motorično koordinacijo, izvršilnimi funkcijami in pozornostjo (Žunko-Vogrinc, 2009).