Lerner (2003, v Magajna idr., 2011) opredeli otroke in mladostnike z učnimi težavami kot heterogeno skupino, za katero so značilne različne kognitivne, socialne, čustvene in druge značilnosti, pri učenju pa imajo pomembno večje težave kot njihovi vrstniki. Učne težave delimo na splošne in specifične (Magajna idr., 2008b). Splošne učne težave ...

O učnih težavah govorimo, kadar ima otrok pri učenju pomembno večje težave kot vrstniki. Učne težave se pojavijo pri zelo heterogeni skupini učencev z različnimi kognitivnimi, socialnimi, emocionalnimi in drugimi značilnostmi (Magajna et al., 2008, str. 6). Po šolski zakonodaji učenci z učnimi težavami spadajo med učence s posebnimi ...

Za učenca z učnimi težavami ni predviden izobraževalni program, v katerega bi bil usmerjen, vendar pa to ne pomeni, da ni upravičen do ustreznih prilagoditev v procesu poučevanja in učenja. Zakon o osnovni šoli navaja, da so osnovne šole učencem z učnimi težavami dolžne prilagajati metode in oblike dela ter ...

V Konceptu dela: učne težave v osnovni šoli (2008) kljub heterogenosti skupine skušajo opredeliti nekaj podskupin, vendar s poudarkom, da jih zaradi pogostih kombinacij težav ter interakcijskih vplivov ni mogoče ostro ločevati. Te podskupine so (Magajna et al., 2008, str. 10):lažje in zmerne specifične učne ter jezikovne težave,učne ...

Veliko potrebnih informacij o prepoznavanju in pomoči otrokom z učnimi težavami najdemo v Konceptu dela učne težave v osnovni šoli (Magajna in sodelavke, 2008), ki ga je jeseni 2007 sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje in naslednje leto razposlan vsem osnovnim šolam v Sloveniji. V letih od 2008 do ...