Spoznati in razumeti otrokaElias, Patrikakou in Weisberg (2007 v Vec, 2011) menijo, da se strokovni delavci šol in starši pri nudenju pomoči otrokom ne bi smeli osredotočiti le izobraževalno področje, ampak tudi na razvoj socialno-emocionalnih kompetenc otroka. V ta namen so razvili t. i. A, B in 3C model, ...

Pomen zrelosti otroka ob všolanjuSvetovalni delavci vrtca menijo, da je otrok zrel za šolo, kadar se zna sam urediti, si zna sam zavezati vezalke, zna mirno počakati v vrsti, razume navodila in jih upošteva, si zmore sam pripraviti in nositi svojo torbico. Otrok mora biti za vstop v šolo ...

O motečem vedenjuTomaž Vec (2011) v svojem prispevku »Moteče vedenje: ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj vplivajo« izpostavi dejstvo, da je v slovenskem, predvsem strokovnem prostoru uporaba pojmov, povezanih z motečim vedenjem, precej pestra (npr. motnje vedenja, agresivnost in agresivno vedenje, vedenjske težave, disocialnost itd.). Sam pojem »moteče vedenje« ...

Otrok ali mladostnik s čustvenimi, vedenjskimi in socialnimi težavami je lahko vsak otrok, ki se kadarkoli med odraščanjem znajde pred oviro, s katero se sam ne zmore spopasti brez škodljivih posledic za svoj nadaljnji psihosocialni razvoj. Zato potrebuje dodatno pozornost pomembnih odraslih oseb. Že uvodoma poudarimo, da pri tem nobene ...

Kakšen odnos bomo imeli z otrokom in kakšen pristop k soočanju s težavami bomo ubrali, je odvisno predvsem od tega, kako razumemo njegove težave. Ne bomo veliko zgrešili, če pri iskanju razumevanja težav pomislimo na to, da je cela kopica za okolico nesprejemljivih vedenj lahko otrokov poskus obdržati temeljno samospoštovanje. ...

Čustvene in vedenjske težave niso nekaj, kar obstaja zunaj socialnega konteksta, temveč je to oznaka, ki je posameznikovemu vedenju dodeljena glede na kulturne norme. Nekateri vedenjski problemi so lahko posledica nasprotja med vrednotami in pričakovanji šolskega sistema ter vrednotami, ki jih otroci pridobijo doma in v skupnosti1. Čustvena ...

Naslednje pojavne oblike težav so izbrane z namenom orisa bolj pogostih načinov, na katere se izražajo težave. Ponujajo tudi možne razlage razvoja teh težav. Otrok lahko reagira aktivno, npr. z agresivnim vedenjem, ali pa se umakne vase in je za okolico tako nemoteč. Kadar posameznik ogrožajočo stimulusno situacijo doživlja kot ...

Cooper1 meni, da vsa leta raziskovanja niso privedla do enostavnega vzročnega odnosa med katerimkoli faktorjem ter čustvenimi, vedenjskimi in socialnimi težavami. Kljub temu si bomo pogledali možne vplive in načine vzajemnega vplivanja različnih dejavnikov. Vpliv zgodnjih izkušenj na prihodnje odzivanje Zgodnje izkušnje fizične zlorabe, izpostavljenost agresivnim modelom in odnosi ...

Kdo bi se moral ukvarjati z otroki s težavami? Šele z vstopanjem v odnos opredelimo težavo kot izziv meni in tebi, strokovnjaku in klientu, izvajalcu pomoči in otroku s težavami … V ta odnos nas lahko potegne razredničarka, starš, ravnatelj, sošolec, razred, lahko nas pokliče sam otrok. Brez lastne odločitve ...

»Otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami pogosto potrebujejo tisto, kar jim ljudje okrog njih najtežje dajo: skrb, podporo in razumevanje1.« Največji izziv pri sobivanju z otrokom s težavami je, da kljub temu, da so moteče, težave ne pridobijo prevladujočega vpliva na vsakodnevne odnose. Prevelika usmerjenost na odpravljanje težav ...