Pri vseh otrocih, tudi tistih z dobro razvitim govorom in jezikom, opazimo posebnosti v navezovanju ter vzdrževanju stikov, razumevanju jezika in jezikovnem izražanju ter neverbalni komunikaciji.Odsotnost ali specifičen spontani razvoj socialne komunikacije in interakcijeRaznolikost med otroki z AM je na področju razvoja socialne komunikacije in interakcije zelo velika, ...

Učinkovita socialna komunikacija in interakcijaMed učinkovito socialno komunikacijo in interakcijo z ljudmi se odvija več sočasnih in zaporednih vizualnih, slušnih, motoričnih in drugih kognitivnih procesov. Sogovornika poslušamo in opazujemo, pri čemer analiziramo in združujemo zelo različne besedne ter nebesedne znake – besede, povedi, melodijo, glas, ritem, hitrost, mimiko, kretnje, ...

ARASAAC ponuja grafične in materialne vire, prilagojene z licenco Creative Commons (BY - NC - SA) za lažjo komunikacijo in kognitivno dostopnost vsem ljudem, ki zaradi različnih dejavnikov (avtizem, intelektualna prizadetost, pomanjkanje jezika, starejši itd.) , predstavljajo resne težave na teh področjih, ki ovirajo njihovo vključevanje v katero koli področje ...

Potrebe otrok z avtističnimi motnjami so večplastne in zahtevajo skrbno načrtovanje učenja na področjih, kjer otroci izkazujejo primanjkljaje. Pri tem si pomagamo z vsemi usmeritvami, priporočili ter pristopi, strategijami in metodami, ki smo jih predstavili zgoraj. Kakovostno načrtovanje je ključ do uspeha in kot tako naj sistematično sledi fazam načrtovanja, ...

TEACCH metoda Metodo TEACCH ali Treatment and Education of Autistic and Related Communication Handicapped Children smo omenili že zgoraj. Ta metoda odgovori na vprašanje, kako »ugasniti« tesnobnost pri otroku z AM in zagotoviti občutek varnosti, torej kako s strukturiranim učenjem otroku zagotoviti okolje, kjer se bo lahko učil in pokazal ...

Načini, strategije in metode dela z otroki z AM so v svetu dobro razviti in tudi uveljavljeni, medtem ko pri nas temu počasi sledimo. Obstaja pa kar nekaj dobrih praks, ki se uveljavljajo in prinašajo rezultate tudi pri nas. Pomembno se je zavedati, da ne obstaja smo en pristop, ki ...

Ko smo v stiku z otrokom z avtističnimi motnjami (v nadaljevanju AM), se največkrat vprašamo, zakaj in kako. V prvem delu smo se ukvarjali z vprašanjem, zakaj se otrok z AM vede tako, kot se. Z iskanjem odgovorov smo pridobili vpogled v njegov svet. V nadaljevanju se bomo posvetili vprašanju, ...

Praktično vsi ljudje z AM, tudi tisti z bogatim besednjakom in dobro jezikovno razvitostjo, imajo težave s pragmatiko – interpretacijo povedanega v socialnih situacijah. Posebnosti v komunikaciji in pomanjkanje oziroma odsotnost empatije pri otroku z AM neugodno vplivajo na socialne odnose, zmanjšujejo ali onemogočajo otrokovo razumevanje odnosov med vrstniki ter ...

Razvoj veščin komunikacije pri otroku z AM je velik izziv. Večina ljudi se ne zaveda, kako celostna je vsakdanja komunikacija, saj povprečen otrok osnove učinkovite komunikacije brez posebnega učenja usvoji do tretjega oziroma četrtega leta starosti. Otroka z AM je pogosto treba načrtno učiti, na kakšen način naj izrazi potrebe ...

Glede na pisano mavrico (spekter) primanjkljajev na področju socialne komunikacije in interakcije je potrebna temeljita diagnostika otrokovih močnih ter šibkih področij znotraj komunikacije. To diagnostiko opravi logoped, ki ima dodatna znanja in izkušnje na tem področju. Njegovo mnenje in priporočila so učitelju ter vzgojitelju v veliko pomoč, vendar logoped najpogosteje ...