Zakonodajalec je predvidel tri vrste dodatne strokovne pomoči, in sicer poleg pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj in učne pomoči še svetovalno storitev. Največje mogoče število ur dodatne strokovne pomoči je tako pet ur tedensko, pri čemer mora biti najmanj ena ura svetovalne storitve. To je določeno s Pravilnikom o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 88/2013, v nadaljevanju Pravilnik). V praksi so številna vprašanja, ki se nanašajo na svetovalno storitev. Iz zakonodaje izhaja, da je svetovalna storitev namenjena zagotavljanju podpornega okolja za uspešnejše vključevanje otroka s posebnimi potrebami, in sicer v programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo tako na ravni osnovne kot srednje šole. Namenjeno je otrokovi družini, strokovnim delavcem, učencem in dijakom iz skupine oz. oddelka, v katerega je otrok s posebnimi potrebami vključen. Izvajalci svetovalne storitve so lahko poleg svetovalnih delavcev tudi vzgojitelji predšolskih otrok, učitelji dodatne strokovne pomoči zunaj učne obveznosti ter strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so (bodo) v skladu z 20. členom ZUOPP-1 pridobili status strokovnega centra. Svetovalna storitev naj bi se izvajala v okviru celostne obravnave otroka. Opredelitev vrste svetovalne storitve in dinamika izvajanja se opredeli v individualiziranem programu otroka.
Tako je za vse otroke s posebnimi potrebami v vrtcu možno pridobiti največ do dve uri dodatne strokovne pomoči na teden, ki se nanaša na pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj, in do dve uri svetovalne storitve. Zakonodajalec je pred uvedbo postopka usmerjanja predvidel za predšolske otroke tudi dve uri svetovalne storitve na mesec, ki naj bi se izvajali na predlog zdravnika. Ali so bili pri tem tudi Zakonodajalčevi nameni, da uredi zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami, pa za zdaj še ni jasno.
V osnovni šoli je za vse skupine otrok s posebnimi potrebami možnih največ pet ur dodatne strokovne pomoči tedensko, v sklopu katerih je obvezno ena ura tedensko svetovalne storitve. Pravilnik natančneje določa, da so lahko od tega do štiri ure za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj oz. do dve uri učne pomoči. Za vse skupine otrok s posebnimi potrebami so tako možne do štiri ure dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj tedensko, razen za skupino otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, katerim pravilnik omogoča do največ dve uri dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj in dve uri učne pomoči tedensko.
V srednješolskih izobraževalnih programih je vrsta dodatne strokovne pomoči odvisna od izobraževalnega programa, v katerega je dijak vključen. Učna pomoč je tako predvidena za vse skupine dijakov s posebnimi potrebami (do dve uri tedensko), ki so vključeni v nižje poklicno in srednje poklicno Izobraževanje, medtem ko je v drugih izobraževalnih programih (srednje strokovno, poklicno tehniško in gimnazijsko Izobraževanje) s pravilnikom predvidena le pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj. To pa ne velja za dolgotrajno bolne dijake, ki se jim lahko dodeli učna pomoč neodvisno od izobraževalnega programa, če so odsotni od pouka več kot dva meseca. Pravilnik tako zmanjšuje število ur dodatne strokovne pomoči v srednji šoli, ki so namenjene premagovanju primanjkljajev, ovir oz. motenj s treh na do največ dve uri, pri čemer dodaja na ravni nižjega poklicnega iz srednjega poklicnega izobraževanja še dve uri učne pomoči. Učno pomoč bodo tako izvajali strokovni delavci, ki imajo manj specialnih znanj in strategij za delo z otroki in mladostniki s primanjkljaji na področju branja, pisanja in računanja, zato bodo ure učne pomoči v manjši meri prilagojene posebnim potrebam posameznika (Kavkler, 2013, str. 6).
Pravilnik določa tudi nekatere izjeme, tako lahko prejmejo dodatne tri ure na teden za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj slepi oz. slabovidni otroci in otroci z več motnjami, in sicer praviloma v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Prav tako so do dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj izjemoma upravičeni tudi otroci z več motnjami, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe z nižjim ali enakovrednim izobrazbenim standardom.