(Natalija Vovk Ornik, prof. def.)
Izraz otroci s posebnimi potrebami zajema tako predšolsko populacijo kot šolarje in srednješolce. Že v uvodu smo poudarili, da sega to področje tudi v odraslo dobo. Z izrazom otroci s posebnimi potrebami tako mislimo na celotno populacijo, ki je vključena v proces vzgoje in izobraževanja. Na področju predšolske vzgoje je v Zakonu o vrtcih poleg skupine otrok s posebnimi potrebami opredeljeno še, da imajo otroci s posebnimi potrebami prednost pri sprejemu v vrtec. Pomembno novost je uvedla sprememba 11. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZoŠ) v letu 2011. Zakon o osnovni šoli tako v skupini otrok s posebnimi potrebami ne navaja več nadarjenih učencev in učencev z učnimi težavami. Skupina otrok s posebnimi potrebami so torej tisti učenci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja. Ti učenci so glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma Motnje opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Zakon o osnovni šoli loči od skupine otrok s posebnimi potrebami učence z učnimi težavami in nadarjene učence. Šole morajo tako učencem z učnimi težavami in nadarjenim učencem prilagoditi metode in oblike dela pri pouku ter jim omogočiti vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Specifične učne težave se namreč razprostirajo na kontinuumu od lažjih čez zmerne do težjih in najtežjih. Usmerjali naj bi se le učenci z najtežjimi specifičnimi učnimi težavami – učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) nadalje natančneje opredeljuje skupine otrok s posebnimi potrebami, ki se usmerjajo v programe vzgoje in izobraževanja. Na področju sekundarnega izobraževanja so pravice otrok s posebnimi potrebami prav tako opredeljene v zakonskih in podzakonskih aktih. Še posebno so opredeljene pravice dijakov pri izvajanju mature, in sicer v Zakonu o maturi in Pravilniku o izvajanju mature za kandidate s posebnimi potrebami. Poleg Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je krovni zakon na tem področju, so sprejeti tudi podzakonski akti, ki natančneje opredeljujejo število ur dodatne strokovne pomoči in pravico do fizične pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami) ter organizacijo in način dela komisij za usmerjanje (Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami). Ker se lahko na predlog staršev otrok s posebnimi potrebami usmeri v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu zagotovljeni ustrezni pogoji, je bil leta 2004 (sprememba leta 2012) sprejet tudi Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu, ki podrobneje določa pogoje za izvajanje programov osnovnošolskega izobraževanja za učence s posebnimi potrebami, ki se izvaja na domu, in kriterije za financiranje.