Prosim za komentar in predlog, kaj bi vi poskusili s takšnim učencem, ki bo sedaj že sedmarček. Z njim delam dve uri tedensko, ima pa še dve uri učne pomoči učitelja.

Učenec, ki ga predstavljam, sedaj zaključuje 6. razred in ima po mojem mnenju močno obliko disleksije.

Učenec ima izrazite težave z branjem, vsebino pa relativno dobro razume – v primeru da mu besedilo beremo, vendar so tudi tu izrazitejša nihanja. V nekih trenutkih si prebrano uspešno zapomni in obnovi, drugič pa veliko podatkov ne ujame, ne izlušči, o kateri osebi je sedaj govora in ne zna besedno povzeti bistva, čeprav se mu zdi, da ve, za kaj se gre.

Zato sem tudi jaz precej zbegana glede tega, čemu naj dam poudarek.

Ker je v 6. razredu, sem do sedaj z njim delala predvsem na besedilnem razumevanju, torej na tehnikah, kako iz daljšega besedila izluščiti bistvo, kako si na kratko povzeti in označiti vsebino posameznih odstavkov. Gre torej za strategije za izboljšanje bralne pismenosti. Pri tem ločujeva med dvemi tipi besedil: zgodba ali besedilo, ki razlaga, opisuje neko temo.Pri zgodbah se osredotočava na informacije: kdo so osebe, kaj delajo, kje in kdaj se nekaj dogaja. Pri razlagalnem besedilu se osredotočava na informacije: Kaj je glavna tema opisa? Ena, dve bistvene informacije posameznega odstavka. Pozornost na osebe – kdo podaja informacije.

Ob pridobljenem novem znanju o disleksiji menim, da se moram usmeriti tudi v krepitev bralne tehnike, čeprav je pozno.

Glaskovanje gre učencu solidno, vendar bi to v določenem deležu tudi še utrjevala, saj je glaskovanje in črkovanje močno povezano.

Spodbudila me je informacija, da je po metodi glasovnega pristopa, možen opazen napredek tudi še v višjih razredih osnovne šole.

Črke posamezno solidno prepoznava, težava je prepoznavanje črk znotraj besede ter vezava črk v besedi, kjer postane hitro zmeden, zamenjuje vrstni red, ne opazi črk …Torej bi z učencem vadila črkovanje, branje po zlogih in vezavo zlogov.

Če prav razumem, se moram tega lotiti na dovolj enostavnem nivoju, torej tam, kjer se začnejo pojavljati bralne težave. Recimo pri povezavi dveh dvočrkovnih zlogov.

Moj učenec je zelo vizualni tip, zato bi takšno dejavnost podkrepila s konkretnim prestavljanjem kartončkov s črkami v zloge in nato skupaj v besede.

Všeč mi je tudi metoda glaskovanja po shemi štirih korakov, ki povezuje glaskovanje in črkovanje. – (Iskreno ne razumem dobro, kako to da moj učenec dokaj uspešno glaskuje, pri črkovanju pa se zaplete v hude težave?)

S to metodo bi lahko izboljševala tudi učenčevo zapisovanje, saj učenec pri zapisu prav tako pogosto izpušča črke, jih zamenja, zamenja zloge …

Prav tako pa tudi vaje iz strategije spreminjanja črk v besedi, saj bi moral biti pozoren na postavitev posamezne črke in minimalne spremembe.

Omenjene so tudi tehnike celostnega branja besed - iskreno ne vem, do kdaj je to smiselno vaditi. V nižjih razredih seveda, saj je že veliko časa, ki ga lahko namenimo učenju. Pri učencu v sedmem razredu pa morda za nek manjši obseg besed - predvsem za določene krajše besede, ki ga lahko zmedejo oziroma jih lahko napačno prebere: in, da, saj, tudi, toda …. Ob tem pa bi vključila še temeljit pogovor o pomenu takšnih abstraktnih besed in z vključevanjem neke oblike prikaza tega pomena, ki bi ga prispeval učenec. Na ta način bi lahko vadila tudi omejen obseg strokovnih izrazov, ki jih sreča pri pouku (Primer: geografija: fjell, fjord, gejzir ...)

Učenec ima težavo tudi s strukturo povedi, še posebej, ko se loti zapisovanja. Tudi tu so nihanja, odvisno od dneva, utrujenosti, količine predhodnega branja ali zapisovanja. Po metodi strukturirane pismenosti bi torej dala poudarek tudi sintaksi. Pomembne se mi zdijo vaje, kjer se izpušča posamezno besedo v povedi, učenec pa jo dopolni.

Bralna motivacija: Glede branja na splošno bi povedala, da ima učenec velik odpor do branja in razen na internetu ne bere besedil. Besedila, ki jih bere na internetu, so pogosto v angleščini.

Ker pa je zelo radoživ in radoveden, bi ga morda lahko spodbudila z branjem res kratkih (dovolj enostaven bralni nivo!), zabavnih vsebin, kot so uganke ali vici v pisni obliki. Prav tako bi ga morda lahko motivirala z branjem kratkih novic o športnikih, saj ga to področje zanima. Vsekakor ste mi dali tudi spodbudo, da bi za poletje naredila osebni bralni načrt.